20/06/2026
Energije sekajo na polno že od nove lune, jutrišnji solsticij pa bo vrh vsega, ki naj bi se pomirilo šele ob koncu meseca. Je čutiti! Že tri dni predelujem strah izgube in strah ostati sama. Serija št.79🙈🤣
V globine gremo in ven nam meče zelo stare travme, sama rečem iz prejšnjih življenj, ker so zadaj zgodbe, kjer smo doživeli najbolj krute scenarije. Te zgodbe moramo spremeniti in ko jih, s tem neverjetno pozitivno vplivamo na ta trenutek in na našo prihodnost. Glavobol je tipičen znak, da je temu tako. Boginje s katerimi delamo so vse pojamrale o tem.
Sama imam en strah s katerim se soočam že dolgo. Strah izgube otroka. Vem, da ne potrebujem te izkušnje, moja duša jo je že doživela, večkrat, a vendar prav zaradi tega, strah ostaja. Včeraj sem brala zgodbo od mamice, ki so ji ukradli novorojenčka. Pred dnevi bi praznoval 28 let. Na radiu pol ure prej slišim novico u ukradenem dojenčku v Nemčiji. Vse se poveže, posledično sanje, glavobol in bolečina v srcu. Šla sem nazaj v to zgodbo, predihala strah in spustila dušico. Takih “regresij” za ta strah imam že veliko za seboj pa vseeno danes spet. Duša nosi veliko, mogoče veliko več kot zmoremo nositi, a vendar je izbrala ljubezen. Ta pa nima strahov, zato vso to delo na sebi. 18 let vsak dan! Nisem več utrujena od tega, a še leto nazaj bi skoraj vse poslala v tri krasne…če bi lahko…pa ne gre! Kar je duša izbrala, to bo predelala, tako ali drugače. Prej ko razumeš to igro, lažje je, hitreje gre, ampak, kot vse, ob svojem času. Samo še naprej, poti nazaj ni in prav je tako! Pot srca je težja, a toliko bolj osvobajajoča!
Aja, zgodbo sem dojela. Ker ga nisem hotela izpustiti, sem obupala nad življenjem. Iskala sem ga, za sabo pa pustila kup nesrečnih drugih. Ne glede na to kaj se nam zgodi, ne smemo nehati živeti. Ne samo zaradi drugih, ampak tudi zaradi sebe.