25/03/2026
Nekaj strokovnih napotkov, za lažjo izbiro pravega materiala vedno prav pride.
Gospa Vladka to že vrsto let zelo dobro in vestno opravlja.
🌿 2. “Kaj v resnici nosimo na koži?”
Po izvoru delimo vlakna v naravna in kemična vlakna. Po kemični sestavi so vlakna lahko organska ali anorganska (omenili bomo organska).
✅Naravna vlakna so vlaknati proizvodi narave (deli rastlin 🍃, živali🐑, rudnin 🪨), ki jih s primernimi postopki pridobijo in predelajo v tekstilne izdelke.
🍃Rastlinskega izvora so lahko semenska (npr. bombaž), stebelna (npr. lan, konoplja, juta, ramija), ter trda vlakna, ki so lahko listna in sadežna (npr. sisal, kokos).
🐑Živalskega izvora so lahko volne in dlake (ovčja volna, kamelja dlaka, dlaka lame, alpake, tudi dlake kuncev, zajcev…) ter svile (prave in divje svile).
✅ Kemična vlakna so industrijsko proizvedena vlakna iz naravnih ali v kemičnih sintezah dobljenih spojin 🧪.
🧪🍃Naravni polimeri so lahko rastlinskega ali živalskega izvora. Rastlinskega izvora so iz celuloze , iz lateksa, iz alg in iz beljakovin.
Npr. iz celuloze delimo naprej:
🌳na nemodificirano celulozo, to so viskozna, modalna vlakna.
⚗️Iz modificirane celuloze so npr. acetatna, triacetatna vlakna.
🧪⛽️Sintetizirani polimeri (sintetična vlakna) delimo na polikondenzacijska (sem sodijo poliestri, aramidi, poliamidi), polimerizacijska (poliakril, nitril, modakril, PVC), polipropilenska, poliadicijska, poliuteranska in elastani.
Na trgu se je v zadnjih letih pojavil tudi recikliran poliester, ki je pridobljen z recikliranjem plastenk. ♻️🧴
Podrobneje o tem lahko preberete na strani ZPS (link https://www.zps.si/zivljenjski-slog/zeleno-zavajanje-pri-oblacilih-2023-02-02)
V pomoč je priskočil Tekstilni priročnik (1986).
